Mario in Čarovnik (1930) vsebuje najbolj politične vsebine Mannovih romanov. Čarovnik Cipolla je podoben fašističnim vodjam tedanje dobe; uporablja svoje mentalne spretnosti za nadzor svojega občinstva in tako predstavlja oblast, ki obstaja zaradi neracionalnosti občinstva. Pri svoji predstavi je avtokratski, zlorablja svojo moč, igra se z besedami in ljudmi, nadomešča svoje slabosti z uporabo velikih silnic občinstva, ki mu sledi.