
BAMBU – Visavì 2025
17 oktobra 2025 @ 18:30 - 20:00

BAMBU
ALDES (ITA)
/ Julie Iarisoa / Humphrey Maleka / Aziz Zoundi
ideation: Roberto Castello
executive production: ALDES
“Un voyage autour de mon nombril”
Choreography and performance: Julie Iarisoa
text: Julie Iarisoa
music: Odon Rakotoarisoa
oversight: Patrick Acogny
residencies: Studio Maray, Ecoles des Sables Sénégal, Institut Français de Madagascar
support to creation Institut Français program “Résidanses”
“Naka tša go rwešwa”
choreography and performance: Humprey Maleka
direction: Sello Pesa
visuals: Seba Visuals
in collaboration with: Goethe Institute – Sudafrica
“Chute Perpetuelle”
choreography and performance: Aziz Zoundi
choreography assistant: Kafando Idrissa dit Vicky
music: France Treichler
light and sound: Daouda Zerbo
video: Eric Sanou
costume: Aziz Zoundi
production: tilgdo / cie zoundi association
duration: 90 minutes
photo credit: Marc Rakoot
BAMBU je projekt, namenjen razvoju kulturnih odnosov z Afriko, ki temeljijo na resničnem in konkretnem medsebojnem spoštovanju. Njegov cilj je spodbujati kroženje sodobnih afriških plesnih in gledaliških del po Italiji ter občinstvu ponuditi priložnost za srečanje z razmišljanjem umetnikov in njihovimi deli, ki ustvarjajo v kulturnih in družbenih kontekstih, ki se bistveno razlikujejo od evropskih.
Trije zelo različni solo performerji prikazujejo, kako se jeziki sodobnega zahodnega gledališča prepletajo in se bogatijo skozi srečanja z različnimi tradicionalnimi kulturami ter z aktualnimi družbenimi in političnimi izzivi.
Un voyage autour de mon nombril obsoja nepravične omejitve s katerimi se soočajo malgaški državljani, hkrati pa poskuša to situacijo obravnavati. »Če je za nas težko potovati iz ene države v drugo ali iz enega mesta v drugo, izkoristimo priložnost za potovanje znotraj sebe.«
Naka tša go rwešwa se začne z besedo »odkritje«, »odkritja« tujcev v Afriki ter s simboličnim in konkretnim nasiljem, s katerim so po teh odkritjih ljudem, krajem in predmetom ti tujci vsiljevali nova imena. Nova imena z namenom, da bi izbrisala zgodbe, pomene in identitete.
V Burkini Faso je zelo težko postati umetnik, še posebej v družini, ki izrecno nasprotuje tej poti. Le ena teta je podpirala Aziza: bila je njegova opora, vir moči in upanja skozi njegovo celotno izobraževanje. Njena smrt je dala povod za nastanek dela Chute Perpetuelle, ki je hkrati dejanje skrbi, sočutja in spomina.